V Čilu so ponovno začeli preiskavo izginotja nizozemskega turista Maartena Visserja, ki je izginil leta 1985. Preiskovalni sodnik Alvaro Mesa je v regiji, kjer je takrat 18-letnik izginil, odredil izkopavanja. Mesa običajno preiskuje kršitve človekovih pravic, ki so se dogajale v času vojaške diktature Augusta Pinocheta.

Čile se je pridružil drugim državam Latinske Amerike, ki se obračajo k desnici, z izvolitvijo globoko konservativnega politika Joséja Antonia Kasta, ki ga primerjajo z Donaldom Trumpom. Kast izraža nostalgijo po vojaški diktaturi generala Augusta Pinocheta in nasprotuje legalizaciji.

José Antonio Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu in s tem povzročil zgodovinski obrat v desno. Kast je prejel 58 % glasov, medtem ko je Jeannette Jara prejela 41,8 %. Postal je najbolj konservativen predsednik od vrnitve demokracije. Marco Enríquez-Ominami je izjavil, da je Boric izgubil zaradi lahkomiselnosti in strahopetnosti. Kast bo položaj prevzel marca 2026.

V Čilu so izvolili Joséja Antonia Kasta za predsednika države. Kandidat skrajne desnice je na volitvah premagal Jeannette Jaro, kandidatko levosredinske stranke, z okoli 58 odstotki glasov. Kast, ki je bil v anketah vodilni, je v govoru poudarjal spravo. Jara je branila svoje delo kot ministrica za delo. Kast bo nasledil Gabriela Borica na mestu predsednika Čila.

José Antonio Kast, desničarski politik, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu s približno 58 odstotki glasov. Kast nasprotuje pravici istospolnih parov do poroke in želi to pravico odvzeti.

Desničarski politik José Antonio Kast, nemškega porekla, je v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu premagal komunistično kandidatko Jeannette Jara. Kast je zmagal s poudarkom na večji varnosti in strogi migracijski politiki, kar nakazuje politični preobrat v državi.

José Antonio Kast, konservativni kandidat nemškega porekla, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu. Kast je znan po svojem nasprotovanju brazilskemu predsedniku Luli in ga označujejo kot podpornika Pinochetovega režima.

Ultradesničarski kandidat José Antonio Kast je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu in premagal levičarsko kandidatko Jeannette Jara. Njegova zmaga se šteje kot del trenda zmag desnice v Latinski Ameriki, vključno z Argentino. Jara je po porazu nagovorila svoje podpornike.

V Čilu se bodo državljani udeležili drugega kroga predsedniških volitev. Jeannette Jara, naslednica odhajajočega predsednika Gabriela Borica, se bo pomerila s kandidatom skrajne desnice Joséjem Antoniem Kastom, ki obuja spomin na diktaturo Augusta Pinocheta in velja za favorita.

V Čilu je desnica na parlamentarnih volitvah, ki so potekale sočasno s prvim krogom predsedniških volitev, osvojila večino. To krepi položaj kandidata skrajne desnice Joséja Antonia Kasta pred drugim krogom predsedniških volitev. Njegova tekmica, Jeannette Jara iz leve sredine, se sooča z zahtevnim položajem. Kast, ki je povezan s Pinochetom in nacizmom, se bo v drugem krogu pomeril z Jaro, potem ko sta bila oba najboljša v prvem krogu. Kast uteleša ultra-konservativne vrednote in je proti splavu in istospolnim porokam.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

V Čilu bo potekal drugi krog predsedniških volitev, saj v prvem krogu nobena od kandidatov ni prejela večine glasov. V drugem krogu se bosta pomerila Jeannette Jara, kandidatka komunistične stranke, in José Antonio Kast, predstavnik desnice. Volitve so močno polarizirane.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Katalonski režiser José Luis Guerín je s svojim novim dokumentarnim filmom 'Historias del buen valle' (Zgodbe dobre doline) ujel življenje v barcelonski soseski Vallbona. Film, ki ga kritiki opisujejo kot vestern v zatonu, prikazuje multikulturno skupnost in življenje ruralnega okolja, ki kljub bližini centra Barcelone še vedno obstaja. Guerín je snemal skoraj tri leta in s filmom želi opozoriti na vpliv nacionalizma na to globalno vas.

Sodišče v Čilu je odločilo, da morajo dediči nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta državi vrniti 16 milijonov dolarjev. Ta znesek naj bi Pinochet domnevno opljčkčal in imel na tajnih računih v tujini.

Sedmo civilno sodišče v Santiagu je odredilo dedičem nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta, da morajo državi vrniti več kot 16 milijonov dolarjev. Sodišče je ugotovilo, da sredstva izvirajo iz nezakonitega pridobivanja javnih sredstev med njegovim režimom. Odločitev sodišča je sledila tožbi Sveta za obrambo države (CDE), ki je zahteval vračilo teh sredstev.

Čilska vlada namerava razlastiti posestvo, ki ga je ustanovil nemški vodja kulta in kjer je potekalo mučenje med vojaškim režimom nekdanjega diktatorja Augusta Pinocheta. Ta korak je del prizadevanj vlade, da osvetli temno obdobje preteklosti v državi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi se pripravljal na podpis izvršnega ukaza, ki bi ameriškim pokojninskim načrtom 401(k) omogočil naložbe v alternativna sredstva, kot so kriptovalute, namesto zgolj delnic in obveznic. Hkrati Trump namerava pozvati Ruperta Murdocha k pričanju glede zgodbe Wall Street Journala o Epsteinu. Vzporedno s tem je desničarski aktivist Chris Rufo, čigar ideje so vplivale na Trumpa, predlagal 'zgrabitev' aktivistov z ulic, kar je sprožilo primerjave z obdobjem Pinocheta in zaskrbljenost glede ekstremističnih idej.